Dolgoročni oblikovalski odnos
Nekateri oblikovalski projekti se merijo v tednih. Drugi se odvijajo čez leta.
Moje sodelovanje z Svetopisemsko družbo Slovenije trdno sodi v slednjo kategorijo.
Kar se je začelo z izpopolnjevanjem obstoječe vizualne identitete, se je postopoma razširilo v širši oblikovalski jezik, ki zajema biblijske izdaje, sporočila donatorjev, glasila, pisalne potrebščine, tiskane publikacije in digitalne medije. Izziv nikoli ni bil preprosto ustvariti posamezne artefakte, ampak pomagati instituciji pri dosledni komunikaciji v širokem spektru občinstev in formatov, hkrati pa ostati prepoznavna generacijam bralcev.
Namesto da bi zamenjali ustaljene vizualne tradicije, se je delo osredotočilo na razumevanje tega, kar je že nosilo pomen, in krepitev teh elementov skozi bolj koherenten tipografski in vizualni sistem.
Gradnja na obstoječih temeljih
Vizualna podoba ni nastala iz praznega lista papirja.
Za mnoge bralce je bil eden najprepoznavnejših vizualnih elementov Svetopisemske družbe že simbol, povezan s Slovenskim standardnim prevodom (SSP) Svetega pisma. Naloga torej ni bila ponovna iznajdba, temveč izpopolnitev.
Sam simbol črpa navdih iz mozaika, najdenega v zgodnjekrščanski krstilnici antične Emone, današnje Ljubljane. S skrbno poenostavitvijo in sistematizacijo je bila znamka prilagojena v bolj prilagodljiv identitetni element, hkrati pa je ohranila svoje zgodovinske in simbolne asociacije.
Ta kontinuiteta se je izkazala za pomembno. Bralci so lahko prepoznali znane elemente, medtem ko je organizacija pridobila bolj koherenten in prilagodljiv vizualni jezik.
Tipografija kot infrastruktura
Vizualne identitete se pogosto osredotočajo na logotipe, vendar institucije komunicirajo predvsem prek besedila.
Zato je tipografija postala ena osrednjih komponent prenove.
Logotip je ohranil Friz Quadrata, pisavo, ki je bila že tesno povezana z publikacijami Svetopisemske družbe. Njegov klasični značaj se naravno povezuje s tradicionalno knjižno tipografijo in še posebej dobro deluje poleg pisav, kot so Garamond, Karmina, Palatino in druge elegantne in brezčasne pisave.
Za širšo komunikacijo je bila uvedena Fira Sans kot primarna podporna pisava.
Njegove prednosti vključujejo:
- Odlična berljivost zaslona
- Širok razpon teže
- Močna večjezična podpora
- Prilagodljivost v formalnem in neformalnem kontekstu
Te pisave so skupaj vzpostavile sistem, ki je sposoben delovati v tiskanih publikacijah, korespondenci, izobraževalnih gradivih, komunikaciji donatorjev, spletnih mestih in družbenih medijih.
Cilj ni bila zgolj slogovna doslednost, temveč komunikacijska jasnost.
Oblikovanje za številne ciljne skupine
Eden od edinstvenih izzivov Svetopisemske družbe je raznolikost njenega občinstva.
Organizacija komunicira z:
- Cerkvenimi skupnostmi
- Posamezni bralci
- Donatorji
- Vzgojitelji
- Mladimi
- Založniki
- Partnerskimi organizacijami
Vizualni jezik, ki deluje za eno občinstvo, morda ne bo deloval za drugo.
Sistem je torej potreboval zadostno strukturo, da je ostal prepoznaven, hkrati pa je omogočal prilagodljivost v tonu in uporabi.
To ravnovesje je omogočilo, da se je ista identiteta enako dobro pojavila v formalni letni publikaciji, pozivu donatorjev, mladinski izdaji Biblije ali digitalni komunikacijski kampanji.
Onkraj logotipa
Sčasoma se je vizualni sistem uporabil za široko paleto materialov, vključno z:
- Svetopisemske izdaje
- Komunikacija z donatorji
- Pisemske glave in pisalne potrebščine
- Tiskane publikacije
- Promocijski materiali
- Materiali za dogodek
- Glasila
- Izobraževalni viri
Posebna pozornost je bila namenjena razmerju med tipografijo, hierarhijo, navigacijo in berljivostjo.
To je bilo še posebej pomembno za publikacije, kjer se bralci večkrat ukvarjajo z vsebino v daljših časovnih obdobjih.
Oblikovanje Svetega pisma
Med najbolj nagrajujočimi vidiki tega sodelovanja je bila priložnost za oblikovanje več izdaj Svetega pisma.
V nasprotju z mnogimi publikacijami se Sveto pismo pogosto bere, nanj se navajajo sklicevanja, dodajajo opombe in se k njemu vračajo več let. Njihova zasnova zato zahteva skrbno upoštevanje hierarhije, navigacije, berljivosti, zapisovanja in fizične proizvodnje.
Vsaka izdaja je predstavljala svoje izzive, hkrati pa ostajala povezana s širšim vizualnim jezikom institucije.
Cilj je bil vedno isti: pomagati bralcem, da se čim bolj jasno in udobno vključijo v besedilo.
Skrbništvo namesto novitete
Če pogledam nazaj, je najdragocenejša lekcija tega dela ta, da gre pri institucionalni zasnovi redko za ustvarjanje nečesa povsem novega.
Pogosteje vključuje prepoznavanje, kaj že nosi pomen, razumevanje, zakaj je pomembno, in pomoč pri učinkovitejšem delovanju v spreminjajočih se okoliščinah.
Svetopisemska družba Slovenije je imela že dolgo pred mojim sodelovanjem bogato vizualno in kulturno dediščino. Moja vloga je bila pomagati oblikovati, razjasniti in razširiti to zapuščino v spreminjajočem se komunikacijskem okolju.
Dobra institucionalna zasnova ni le videz.
Gre za ustvarjanje sistemov, ki skozi čas ostanejo uporabni, prepoznavni in smiselni.
